Japonske mitraljeze – japonska ognjena moč

Japonske mitraljeze so znane kot Kikan Jyu. Japonska je uvozila puške Gatling iz ZDA leta 1867. Puške Gatling imajo več cevi, ki lahko izstrelijo naboje v hitrem zaporedju. Te puške so uporabljali med državljanskimi vojnami leta 1868 in 1872. Japonska je v poznih 19. stoletjih uvozila tudi puške Maxim. Tiste, ki si lahko privoščijo mitraljeze, so države, ki bi si to orožje lahko privoščile. Potrebuje tudi dobro izurjene vojake za to orožje. Kot zadnja se je tem državam pridružila Japonska. Med rusko japonsko vojno od 1904 do 1905 so bile uporabljene mitraljeze. Bilo je v poznem 19. stoletju, ko je več japonskih izumiteljev prišlo do dizajna, ki ga je navdihnil sistem Hotchkiss. Sistem Hotchkiss je dobil ime po izumiteljih, rojenih v Ameriki, ki večino časa preživljajo v Franciji. Tudi gospod Nambu je temu izumu dodal svoje zamisli. Hotchkiss je bil znan po svoji lahkosti in posebnih hladilnih lastnostih. To je bilo potrebno za japonske operacije v Mandžuriji.

Ko je Japonska uspela razviti zelo uspešno zaklepno akcijo iz puške Arisak, je sledil razvoj mitraljezov. G. Kijiro Nambu je bil odgovoren za razvoj japonskih mitraljezov. Priznan je bil za očeta japonske mitraljeze. Bil je odgovoren za načrte Ho-Shiki, M-3, M-11 in M-89. Kasneje je lahko razvil več modelov, kot so mitraljezi M-92, M-96, M-99 in M-100. Čeprav se to zdi veliko, je Japonska med drugo svetovno vojno proizvedla relativno malo avtomatov. Najštevilčnejših je bilo izdelanih 100 japonskih mitraljezov. V primerjavi z britanskim Stenom, katerega milijoni so proizvedli, je število M-100 zbledelo, ker so jih izdelali le 30.000. Japonske mitraljeze delimo na: pehotne in dvonamenske mitraljeze ter mitraljeze za vozila in letala.

Vrhunske japonske mitraljeze druge svetovne vojne

  • Submitraljez Type 100 iz okoli leta 1940. Čeprav je bila Japonska počasna pri sprejemanju orožja, ki bi ga lahko uporabljali za boj, je Japonska sčasoma lahko pripravila M-100. Proizvodnja te japonske mitraljeze je trajala le tri leta, čeprav ta model ni veljal za uspešno vojno orožje. Vendar pa je to navdihnilo razvoj boljšega modela iz leta 1944, ki je ustvaril večjo hitrost ognja

  • Japonska strojnica T-99. Te japonske mitraljeze so izumili leta 1939. Temeljili so na prejšnji zasnovi T-96. Je pa po videzu videti japonsko. Ker je prišel prepozno za uporabo med vojno, to ni pustilo sledi na vojakih, ki so ga lahko uporabljali. Kljub temu je to veljalo za velik napredek v primerjavi s starim japonskim orožjem. Poleg IJA se je ta vrsta znašla v popisih drugih azijskih držav, kot so Kitajska, Severna Koreja in Tajvan

  • T-96. To je bila lahka strojnica, znana kot Kyuroku-shiki Kei-kikanju. To je uporabljala japonska cesarska vojska v medvojnem obdobju v drugi svetovni vojni. Ta ima zložljiv bipod, pritrjen na plinski blok. Druga posebnost tega je, da se lahko opremi s standardnim pehotnim bajonetom. Ta je bil po konstrukciji enak tipu 11. Vendar sta bila oba proizvedena v velikih količinah, kar pomeni, da so japonske sile uporabljale tip 96 in tip 11

  • T-11. To je lahka pištola, ki so jo izumili na Japonskem. Še zdaleč ni bila popolna, vendar je bila vseeno nenavadna pištola. Bil je sposoben avtomatskega streljanja, vendar v tem ni nič fenomenalnega


Vrste pehotnih in dvonamenskih mitraljezov

  • Lahke mitraljeze tipa 11. Tip 89 Fleksibilna dvojna japonska strojnica spada pod ta model. Type 89 Special in Type Modified Single

  • Lahka strojnica tipa 21

  • Tip 89 Fixed Licensed Built Vickers

  • Tip 92. To je bilo kopirano iz pištole Lewis

  • Tip 96 Light Machine Gun je bil kopiran iz Zb vz. 26 ujetih iz Kitajske. Lahka strojnica tipa 97 je pod tem in se pogosto uporablja za japonske tanke. Lahka mitraljeza tipa 99 je prav tako pod tem, kar kaže na višjo stopnjo zanesljivosti

  • Težka japonska strojnica tipa 3. Ta temelji na 8mm Hotchkiss M1914. Težka mitraljeza tipa 92 je pod tem in tudi težka mitraljeza tipa 1, ki je bila spremenjena za zmanjšanje teže

  • Vodno hlajena težka mitraljeza tipa 98 7,7 mm. To je navdihnila pištola Vickers, ki je bila ujeta iz Kitajcev. To so uporabljali za zaščito trdnjav


Vrste vozil in letal japonskih mitraljezov

  • Mitraljez tipa 91. To je bilo spremenjeno za uporabo v avtomobilih

  • Tip 92 Avtomobilski 13 mm top

  • Letalska strojnica tipa 97. To je modifikacija tipa 89 Fixed

  • mitraljez Type 98 Turret. Gre za licenčno proizvodnjo nemških mitraljezov MG15 kalibra 7,62 mm

  • Težka strojnica tipa 4. To je bilo testirano od leta 1942 do 1944, vendar to ni bilo sprejemljivo za uporabo v japonski vojski, dokler se Japonska po vojni ni predala.


Te japonske mitraljeze so podporna oprema za japonsko cesarsko vojsko ali IJA in japonsko cesarsko mornarico ali IJN od leta 1937 do 1945. Sile japonskega imperija so izvajale operacije skozi severno Kitajsko, ki stoji na mejah z Rusijo. Razvoj orožja je bil posebej razvit ločeno za IJA in IJN do leta 1943. Vendar pa je IJN prejel večji rez v proračunu, kar je japonski cesarski mornarici omogočilo lastništvo super bojnih ladij in drugih naprednih oblik letalskega orožja. Po drugi strani je cesarska japonska vojska trpela zaradi pomanjkanja oskrbe, kar je vplivalo na uporabo taktike in orožja v njihovih spopadih, vključno s tistimi v drugi svetovni vojni. Za prevoz in prenašanje mitraljezov so potrebni vsaj štirje člani osebja, ker nimajo sistema za hranjenje s trakom. To ustvarja omejitve pri dolgotrajnem požaru. S tem izzivom so se japonski poveljniki soočili s pomanjkanjem opreme. Japonske vojske so se zatekle k banzaiju ali bajonetu. Slabi poskusi spopadanja s sovražnikom v roko v roki niso bili kos sovražnikom, ki so bili oboroženi do zob z boljšim orožjem.