Intervju z Denisom Podajem: 10 Let Poučevanja Samurajskega Mečevanja in Njegova Zgodba

Kako ste začeli s praksjo samurajskega mečevanja in kaj vas je navdušilo za to veščino?

Prvič sem se s japonko kulturo seznanil v srednji šoli, ko sem pridobil izobrazbo za vrtnarja. Pri predmetu Zgodovinski vrtovi smo obravnavali tudi japonske vrtove, ki so me takrat močno očarali zaradi svoje posebne lepote in simbolike. V srednji šoli sem se prav tako navduševal nad animiranimi serijami (animeji), zlasti tistimi, ki so obravnavale samurajsko mečevanje. Ker sem že od otroštva cenil mečevanje, so me ti animeji dodatno navdušili nad svetom samurajev in njihovimi katana meči, ki mi še danes veljajo za najlepše.

Kasneje, med študentskimi leti, sem odkril, da je mogoče tudi v Sloveniji trenirati samurajsko mečevanje. Leta 2013 sem tako pričel s svojimi treningi in se poglobil v to čudovito veščino.

Kako potekajo vaše vadbe in kaj počnete, da mlade motivirate za učenje mečevanja?

Pri vadbi se trudim ohranjati tradicijo poučevanja mečevanja, ki jo zaznamuje kodeks in resno spoštovanje športa - pri meni je mečevanje več kot le igra, temelji na načinu življenja. Poudarek je na spoštovanju samega sebe in ostalih, kar je ključnega pomena, še posebej na začetku. Veliko pozornosti posvečam spretnostim, natančnosti in kontroli s samim mečem.

Verjamem, da mlade navdušim za mečevanje predvsem s svojim pristopom, ki temelji na spoštovanju, sprejemanju in vzajemnem spoštovanju. Skozi treninge poskušam prikazati, da je mečevanje, kljub svoji resnosti, lahko tudi zabavno. Med vadbo popestrim vzdušje z nekaj šalami, saj verjamem, da ni treba biti nenehno resen, da bi napredovali. Pomembno se mi zdi, da ohranjam stik z učenci tudi izven treningov, saj tako lažje spoznam njihove osebnosti in jih bolje motiviram. Predvsem pa verjamem v njihove sposobnosti in jih spodbujam, da verjamejo vase.

Kakšen pomen vidite v poučevanju mečevanja mladi generaciji?

"Na mladih svet stoji," kot pravimo, je ena od ključnih motivacij za poučevanje mečevanja. Ohranjanje tradicije in prenašanje znanja na nove generacije sta pomembna vidika tega procesa. Prav zato večino posvečam poučevanju mladih, saj verjamem, da bodo ti postali učitelji naslednji generaciji. Opazovati mlade, kako se razvijajo z mečevalsko veščino ter razvijajo svojo osebnost, je izjemno čudovito doživetje, ki prinaša globoko zadovoljstvo in ponos učitelju.

Kako se sami osebno razvijate skozi poučevanje mečevanja in kaj vam to prinaša?

Osebno se trudim čim večkrat obiskati svojega mentorja na seminarjih ter aktivno vlagam čas v branje različne literature in druge vire, ki mi poglobijo razumevanje mečevanja. Mečevanje ni zgolj poznavanje tehnik z katano; gre za razumevanje teh tehnik, gibanj in simbolike, ki so jim podkrepljeni. Velik del svojega časa posvečam raziskovanju ozadja in kulture mečevanja, kar mi prinaša neprecenljivo znanje.

Skozi proces poučevanja se tudi sam osebno razvijam, saj vsak učenec predstavlja svoj specifičen izziv. Vsak posameznik razume in interpretira informacije na svoj način, zato si kot učitelj prizadevam prilagoditi način poučevanja vsakemu posamezniku. Kot pravi moj mentor, smo si vsi med seboj učitelji. Zato je moja vloga najti način, kako vsakemu posamezniku približati in olajšati razumevanje, pri tem pa stalno iščem različne metode poučevanja, prenašanja strpnosti in ene tehnike razlagam na več načinov. Poučevanje me spodbuja k osebnemu razvoju, še posebej z refleksijo na vprašanja in opažanja mlajših, ki me včasih postavijo pred izzive, na katere morda v trenutku nimam odgovora. To me spodbuja, da se še bolj poglobim, razvijam in nenehno iščem nove načine pristopov ter razlaganja.

Kako združujete svoje znanje in izkušnje kot inženir hortikulture s poučevanjem samurajskega mečevanja?

V japonski kulturi me fascinira povezanost med različnimi segmenti, kot so japonski vrtovi in mečevanje. Spoznavanje teh dveh področij pogosto razkrije odgovore tako na enem kot na drugem področju. Vse v tem kontekstu nosi svoj pomen in vsak element ima svoj specifičen namen, tako kot imajo posamezne tehnike v mečevanju svoj namen, prav tako imajo določeni deli vrta, rastline ali celo postavitev vrtu svoje razloge in simboliko.

Poleg tega je zanimivo opazovati, da so samuraji, kljub svoji veščini bojevanja, bili tudi umetniki, pisci ter celo vrtnarji. Zato ne preseneča ena izmed japonskih misli, ki pravi: "Bolje bojevnik v vrtu, kot vrtnar na bojišču." Ta izjava poudarja vrednost harmonije, umetnosti ter raznolikosti v japonski kulturi.

Kakšne izzive ste do sedaj srečali pri vodenju športnega društva in kako ste jih reševali?

Kot predsednik društva se vsak dan soočam z izzivi, ki prinašajo svoje izzive in odgovornosti. Vodenje društva zahteva predanost in nenehno skrb, a na srečo sem obdan z izjemno ekipo, ki mi pomaga olajšati naloge. Biti v tej vlogi pomeni, da društvo ni le nekaj, s čimer se ukvarjate v določenih urah dneva; postane del vašega življenja, del vašega vsakdanjika in vaših misli od jutra do večera.

Največji izziv za predsednika društva je biti usklajen s potrebami mlajše generacije, razvijati programe ter metode, ki jih pritegnejo in motivirajo ter jim pokažejo, da mečevanje lahko bistveno prispeva k njihovemu osebnemu razvoju. To zahteva stalno in inovativno razmišljanje o tem, kako druženje okoli mečevanja ohraniti sveže in ustvarjalno ter kako graditi mostove med tradicijo in sodobnostjo, ki pritegnejo mlade.

Kaj pa vas motivira in ohranja predanost poučevanju mečevanja skozi vseh teh 10 let?

Mladi in njihova energija so neprecenljivi. Biti del njihovega odraščanja in prispevati k njihovemu osebnemu razvoju je neverjetno občutje. Spremljati njihove izzive in jim pomagati prebroditi težave je posebno doživetje. Sodelovanje z mladimi je zame izredno pomembno in častno, saj sem s tem del njihove življenjske poti. Njihovi uspehi so tudi moji uspehi, kar me motivira in mi daje vzpodbudo za nadaljnje delo.

Čeprav se včasih soočam z velikimi izzivi, se zavedam, da imam priložnost nekomu pomagati, ga spodbuditi in usmerjati na pravo pot. Zlasti zanimivo je opazovati, kako otroci, ki so nekoč začeli kot mladi, odrastejo v mlade odrasle. Opaziti njihov osebni razvoj in vedeti, da sem lahko del tega procesa, zagotovo predstavlja veliko motivacijo za nadaljnje učenje in delo.